Revija Požar, julij 2017, št. 2
Uvodnik: Ali se lahko kaj naučimo iz zadnjih požarov?
Sredi maja Kemis, sredi junija pa Grenfell Tower. Tako različna požara, pa imata vseeno skupni imenovalec. Vsaj upam, da je ta imenovalec neznanje in ne namera. Ampak neznanje teh dogodkov ne opravičuje. V obeh primerih je moral projektant požarne varnosti le preučiti možen požarni scenarij in na tej osnovi projektirati požarnovarnostne ukrepe. Ali je treba res vse do najmanjših podrobnosti napisati in narisati v predpisih? Ali ni dovolj zahteva, da morajo biti materiali za fasade visokih objektov negorljivi? Ali se res niso nič naučili iz podobnih požarov po svetu, ko so goreli neustrezni kompozitni paneli: Mermoz Tower, Al Tayer Tower, Saif Belhasa building, Tamweel Tower, Wooshin Golden Suites, Water Club Tower, Knowsley Heights, CCTV Tower in v večstanovanjski stolpnici v Šanghaju, v katerem je bilo 58 mrtvih predvsem zaradi gorljive toplotne izolacije? Koliko ponovitev moramo videti, da se kaj naučimo? Zakaj lahko v Londonu »gentelmansko«, brez preverjanja zaupajo dobavitelju materialov. Zakaj »požarna inšpekcija« ni ugotovila nepravilnosti? Menda sorodniki žrtev ne bodo poslušali odvetniškega zagovora, da nihče ni kriv.
Pri nas smo očitno verjeli, da znajo v zbirališčih nevarnih odpadkov odgovorno ravnati z njimi. Ali smo popolnoma pozabili na ekološko katastrofo v Colorju leta 1990? Ali je res najpomembnejši profit ali pa družba od lastnikov, odgovornih projektantov, izvajalcev in nadzora zahteva enostavno preveč? Prepustila jim je odgovorno delo, ni jih pa za to usposobila. Ampak odgovorni projektant bi moral znati. Če ne zna, takšnega objekta ne sme projektirati. Lastnik oziroma direktor podjetja bi moral vpeljati tak požarni red, ki bi sledil navedbam iz študije požarne varnosti, inšpektor pa bi moral le nadzirati, ali se požarni red izvaja. Vrhničani morajo dobiti odgovor, kdo vse je kriv, da ne vedo, kakšen je bil vpliv tega požara na njihovo zdravje.
V Sloveniji imamo kar nekaj večstanovanjskih stavb, v katerih se stanovalci niti ne zavedajo lastne ogroženosti niti ne vedo, kako ukrepati v primeru požara. Ali se upravniki sploh zavedajo, kakšno odgovornost so prevzeli z upravljanjem večstanovanjskih stavb? Zakaj stanovalcem niso razložili, kaj pomeni vgradnja najcenejšega a gorljivega izolacijskega materiala. Zakaj je država celo financirala poslabšanje požarne varnosti stanovanjskih objektov? To ne sme pomeniti, da se moramo popolnoma odreči uporabi gorljivih materialov, ki imajo svoje prednosti, morali pa bi jih znati pravilno projektirati in vgraditi.
Skrajni čas bi bil, da se na tehničnih fakultetah uvede vsaj en predmet, v katerem bo celovito obravnavana požarna varnost, in se bomo inženirji znali pogovarjati o požarni varnosti v stavbah. Tudi inženirska zbornica se bo morala vprašati, na osnovi kakšnih znanj se imenujejo odgovorni projektanti požarne varnosti*, ker se vse prevečkrat sprašujemo, kaj je prav in kaj narobe.
V tej številki je tudi prevod izjave, ki jo je po požaru v Londonu pripravilo združenje »Fire Safe Europe«. FSEU se bori za dvig požarne varnosti vseh državljanov EU. V izjavi so navedli, da so bili pri sanaciji stolpnice Grenfell Tower upoštevani predpisi za požarno varnost, le da ti predpisi ne temeljijo na ustreznih preskusnih metodah. Res je, da Evropa še nima harmonizirane preskusne metode za določanje požarnih lastnosti fasad, ampak v Angliji jo imajo, pa še dokaj jasnih predpisov niso upoštevali!
V Angliji že evakuirajo nevarno zgrajene stanovanjske stolpnice. Ali pri nas teče kakšen resen preventivni požarnovarnostni pregled vseh ekološko nevarnih industrijskih objektov in ali so se upravniki večstanovanjskih stavb sploh že vprašali, kakšna je njihova odgovornost in kaj morajo storiti, da ne pride tudi pri nas do podobne katastrofe?
Požaru se ne moremo izogniti, z znanjem pa lahko zelo omejimo njegove posledice.
> Milan HAJDUKOVIĆ, univ. dipl. inž. str., predsednik SZPV, član uredniškega odbora
