SPOROČILO ZA JAVNOST: Opozorila in zahteve s strani stroke za spremembo požarne zakonodaje

SPOROČILO ZA JAVNOST: Opozorila in zahteve s strani stroke za spremembo požarne zakonodaje

Izjava Slovenskega združenja za požarno varstvo (SZPV) za medije v povezavi z izjavami uradnikov v oddaji Kje pa vas čevelj žuli, 28. 3. 2018 z naslovom Požarno varnost uravnava trg 2

Ni treba biti strokovnjak za požarno varstvo, da ugotoviš, da je bila požarna varnost v Kemisu pred požarom 15. maja 2017 pomanjkljiva. Trditve direktorja podjetja Emila Nanuta v oddaji Kje pa vas čevelj žuli: Požarno varnost uravnava trg 2, ki je bila na 2. programu Radia Slovenija 28. marca 2018, da so bili ukrepi nadstandardni, so zavajajoče in neresnične. Javnosti znana dejstva so namreč naslednja:

  • prišlo je do požara, ki se je razširil izven požarnega sektorja,
  • porušena je bila konstrukcija stavbe,
  • ogroženi so bili gasilci, ki so gasili požar; tako zaradi umazanije, kot zaradi po zraku letečih posod z nevarnimi odpadki,
  • neposredno so bili zaradi požara ogroženi prebivalci v okolici stavbe in okoliška narava; predvsem zaradi onesnaženega zraka in premajhnih lovilnih bazenov za požarno vodo, ki je zato odtekla v okolje,
  • negativne posledice za zdravje ljudi, živali in okolje še niso povsem znane.

Zgodilo se je, kar se ne sme zgoditi, če se upošteva zakonodaja iz varstva pred požarom, namenjena zaščiti življenja in zdravja ljudi, živali in premoženja, zaščiti sosedovega premoženja in sicer v duhu načela preventive, zapisanega v Zakonu o varstvu pred požarom: “Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje”.

Povprečen strokovnjak za načrtovanje požarne varnosti v stavbah lahko iz podatkov požara v Kemisu, ki so dostopni javnosti sklepa najmanj naslednje:

  1. Začetni požar ni bil pogašen, ker v objektu ni bilo prisotnih ljudi, ker v požarnem sektorju, kjer se je požar začel ni bilo vgrajenega stabilnega sistema za gašenje požarov, intervencijska ekipa pa je prišla prepozno, da bi požar pogasila v začetni fazi.
  2. Signal alarma ni bil neposredno vezan na gasilce ampak na varnostno službo. Čas do prihoda gasilcev je bil zato vsaj 5 minut daljši, kar je otežilo gašenje požara vnetljivih in nevarnih snovi.
  3. Gasilci so ohlajevali požarno steno proti prostoru z osmimi rezervoarji po 40 m3 z lahko vnetljivimi tekočinami. Preprečili so ekološko katastrofo večjih razsežnosti. Pri gašenju požara in ohlajevanju stene je v okolico steklo veliko onesnažene požarne vode. Velikost lovilnih bazenov za požarno vodo očitno ni bila pravilno načrtovana.

Kako so se na požar v Kemisu odzvali državni organi, pristojni za nadzor nad požarno varnostjo?

Mirili so javnost z izjavami:

  • da je steklo v bližnjo Tojnico nekaj malega kemikalij,
  • da so gasilci vse popivnali,
  • da je bila stavba dobra in
  • ljudje usposobljeni.

To je bila izjava predstavnice Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami mag. Romane Lah v oddaji Odmevih TV Slovenija dan po požaru1.

Pričakovali bi, da bodo za požarno varnost pristojni državni organi, kot sta Uprava za zaščito in reševanje (URSZR) in Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN) pri Ministrstvu za obrambo, ukrepali po požaru v Kemisu; ali pa vsaj potem, ko sta se v dveh mesecih zgodila še dva požara v zbirališčih oziroma predelovalnicah odpadkov: 8. junija v predelovalnici odpadnih sveč Eko Plastkom v Ljutomeru, 20. julija pa v obratu Ekosistemi d.o.o. v Zalogu v občini Straža blizu Novega mesta. Ukrepati bi morali v smeri preprečevanja podobnih dogodkov: z analizo tveganj, posvetovanjem s strokovnjaki ali podobno. Pričakovanega odziva ni bilo. Pri SZPV smo nato organizirali posvet Požarna varnost v zbirnih centrih za odpadke in sicer 13. 11. 2017 na RCERO Ljubljana. Zanimanje za posvet je bilo sicer veliko, za požar pristojno ministrstvo pa ni prijavilo nobenega udeleženca. Kot gostjo smo, sicer na njeno željo, povabili mag. Mojco Zupan, URSZR. Prišla je in imela priložnost slišati predloge stroke. Zaključke posveta 13. 11. 2017 in predloge stroke je bilo mogoče prebrati tudi v reviji Požar 4-2017, ki je izšla decembra 2017 in jo prejema tudi URSZR.

Na posvetu 13. 11. 2017 smo napovedali, da nameravamo organizirati okroglo mizo in se z odločevalci pogovoriti o ukrepih za preprečevanje podobnih požarov v prihodnje. Skupaj z IZS smo februarja 2018 napovedali okroglo mizo Požarna varnost – temelj za zagotavljanje varnosti delovanja zbirnih centrov za odpadke in varstva okolja, ki naj bi bila 13. 3. 2018. Na srečanju naj bi organizatorja in predstavniki služb MORS in MOP v 15 minut dolgih uvodnih predavanjih predstavili svoje pogled na problematiko in predloge ukrepov. URSZR in IRSVNDN sta aktivno sodelovanje v obliki uvodnega prispevka najprej potrdila, nato pa odpovedala (email mag. Mojce Zupan, URSZR z dne 19. 2. 2018 in mag. Romane Lah, IRSVNDN z dne 22. 2. 2018)2. Razlog za odpoved je bila predhodna odpoved aktivne udeležbe predstavnikov Inšpektorata RS za okolje in prostor in Agencije RS za okolje, od koder so prvi sporočili, da nimajo časa, drugi pa, da se dogodka ne morejo udeležiti s predstavitvijo, ker ne razpolagajo z ustreznimi znanji s področja požarne varnosti.

Posvet Požarna varnost v zbirnih centrih za odpadke smo z delno spremenjeno vsebino ponovili 19. 3. 2018. Tudi na ta posvet URSZR in IRSVNDN nista prijavila nobenega udeleženca.

Deset mesecev po požaru v Kemisu, točneje 28. marca 2018, je direktor URSZR Darko But v oddaji Radia Slovenija Kje pa vas čevelj žuli z naslovom Požarno varnost uravnava trg 2 izjavil, da ni bilo indicev in zahtev s strani stroke za spremembo zakonodaje. Pri SZPV se z izjavo Darka Buta nikakor ne moremo strinjati.

Težko je primerjati požare v naših zbirnih centrih s požarom stanovanjske stolpnice Grenfell Tower v Londonu junija 2017, pa vendar: londonski požar je imel za posledico takojšen pregled vseh podobnih stavb, številne raziskave, predvsem pa dopolnitev zakonodaje, posebno pri nadzoru gradnje. Kaj je pa storila naša država? Po mnenju uradnikov na Upravi za zaščito in reševanje je vse dobro in spremembe niso potrebne. Verjetno zaradi neznanja in nerazumevanja potreb po znanju. Tudi financiranje razvoja in raziskav ne bi smelo biti problematično, saj taista Uprava skrbi za porabo proračunskih sredstev iz požarnega sklada, katerih namen je po Zakonu o varstvu pred požarom tudi sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom. Če pogledamo porabo sredstev bomo hitro ugotovili, da se v znanje na področju požarne preventive ne namenja skoraj nič.

Požarom se verjetno ne moremo izogniti, z znanjem in preventivnim ukrepanjem pa lahko zelo omejimo njegove posledice.

Iz oddaje Požarno varnost uravnava trg 2 smo izvedeli, da izkaz požarne varnosti ni bil podpisan. Kako je Kemis dobil uporabno dovoljenje brez izkaza?

Opozorila stroke na neustrezen pristop k požarni varnosti niso od včeraj
SZPV in druge organizacije ter posamezniki že vrsto let opozarjamo MORS oziroma službi URSZR in IRSVNDN na neskladnosti zakonodaje, na neustrezen pristop k požarni varnosti s strani MORS in na napačne odločitve z njihove strani, zaradi katerih se zato nivo požarne varnosti nevarno niža. Če opozorila niso prišla do direktorja URSZR Darka Buta osebno, to predstavlja resen dvom v ustrezno organiziranost službe, ki jo vodi.

Čisto vsa prizadevanja, pogovori, opozorila s strani SZPV in posameznih strokovnjakov seveda niso dokumentirana, vendar pa številni dopisi, zapisniki sestankov in članki v strokovnih revijah in drugih medijih pričajo, kako resno je zaskrbljena stroka. S svojimi ugotovitvami je sproti seznanjala odgovorne državne organe oziroma uradnike. Mag. Mojca Zupan iz URSZR je tudi kot članica upravnega odbora SZPV redno seznanjena z delom SZPV, torej tudi s strokovnimi razpravami znotraj SZPV.

Pregled opozoril na neustrezen pristop k požarni varnosti s strani zakonodajalca je smiselno začeti vsaj pred sedmimi leti, tj. v letu 2011, npr. z opozorili na negativne posledice liberalizacije trga storitev v EU3. Na mnenje, da potrebujemo večji nadzor nad izvajalci storitev s področja varstva pred požarom smo iz URSZR vsakič dobili le odgovor, da take zahteve predstavljajo oviro na trgu storitev. Zaman smo pričakovali, da bi uradniki našli način oziroma utemeljitev zahtev po usposobljenosti kadrov s področja varstva pred požarom in s tem stopili korak naprej po poti, ki jo predlaga stroka in s tem k ekonomičnosti predpisanih ukrepov. Ugotavljamo, da slovenska zakonodaja pogosto slepo sledi zahtevam EU za zagotavljanje prostega trga, hkrati pa zanemarja interese slovenskega potrošnika. V primeru požarne varnosti namreč že leta ugotavljamo, da država ubogljivo predpisuje sproščen trg blaga in storitev v EU, ne predpisuje pa kontrolnih sistemov za kakovost storitev, kot jih imajo posamezne države v EU.

Prelomno obdobje na poti v navzdol, ki jo je na področju požarne varnosti ubral zakonodajalec je bila ukinitev požarnih soglasij v letu 2013. Pri SZPV smo naredili vse, da bi odločevalce prepričali, da je ta odločitev napačna. Po sestanku predstavnikov IZS, SZPV in URSZR v kabinetu in ob prisotnosti ministra za obrambo Aleša Hojsa 7. 6. 2012 je eden vodilnih projektantov požarne varnosti v Sloveniji mag. Aleš Drnovšek z dopisom, naslovljenim na Darka Buta, mag. Mojco Zupan (oba URSZR), generalni sekretariat Vlade Slovenije, poveljnika Civilne zaščite Mirana Bogataja, mag. Romano Lah, IRSVNDN in s prošnjo, da se dopis posreduje tudi ministru Alešu Hojsu, opisal stanje in pristojne pozval, naj ne sprejmejo ukinitve požarnih soglasij. V pismu4 se je skliceval tudi na njihovo osebno odgovornost. Pozivi niso obrodili sadov. Soglasja so bila ukinjena. 6. 11. 2012 je bila v Ur. listu št. 83 objavljena sprememba Zakona o varstvu pred požarom, ki je ukinila požarna soglasja s 1. 1. 2013. Projektanta požarne varnosti Valerija Skok in Gregor Kušar sta v komentarju na spremembo ZvPoz v članku v reviji Požar 3/2012 zapisala: »Razmere na trgu so predvsem podvržene ekonomsko upravičenim rešitvam. Prevečkrat tudi na račun varnosti, ki naj bi bila naša ustavna pravica.« In v nadaljevanju: »Zavedanje o tem pa bo, na žalost, nekatere doseglo šele ob prvi večji nesreči ali požaru«5.

MORS je nato februarja 2013 izdal nov Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki je neprijetno pretresla stroko s področja požarne varnosti. Projektant Andrej Fojkar, ki je bil v letu 2013 tudi predsednik SZPV je v reviji Požar 1/2013 zapisal: »Po ukinitvi soglasij za študije požarne varnosti (glejte 18. člen ZVPoz-D) in obveznosti revizij za zahtevne objekte (53. člen ZGO-1D) je Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti prav gotovo še en korak k poslabšanju požarne varnosti, saj vnaša nepotrebno zmedo. Novi pravilnik lahko namreč smiselno razumemo samo, kadar ga beremo v kontekstu podzakonske podlage.« Pri SZPV smo poskrbeli za pravno mnenje, ki je na razumljiv in utemeljen način obrazložilo zahteve veljavne zakonodaje. Objavili smo ga v isti reviji6.

Na alarmantno stanje požarne varnosti po ukinitvi soglasij in revizij je z argumenti opozorila tudi projektantka požarne varnosti Valerija Skok v članku v reviji Požar 1/20147. Opisala je stanje, objavila izjavo za javnost z okrogle mize IZS februarja 2014 z naslovom Stanje požarne varnosti po ukinitvi soglasij in revizij in rezultate ankete, izvedene med člani SZPV ter na osnovi analize le-te zapisala, da je potrebno določiti celostno strategijo razvoja požarne varnosti v Sloveniji, uskladiti zakonodajo in vzpostaviti učinkovit nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu pred požarom. Dodala je tudi svoj predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. Tudi poziv projektantke Skokove je ostal brez odziva s strani pristojnih na ministrstvih.

Kot navedeno, MORS ne opozarjamo le pri SZPV. Priča smo opozorilom predstavnikov gasilskih organizacij o neenakih pogojih za storitve požarnega varovanja s strani varnostnih služb in gasilskih organizacij. Skladno z zakonodajo imajo varnostne službe prednost pri pridobivanju posla, saj so tehnične zahteve zanje manjše, čeprav vemo, da ima takojšnja gasilska intervencija več prednosti. Kdo zadržuje spremembo teh neustavnih in strokovno neutemeljenih predpisov?

Gasilci opozarjajo tudi na številne neustrezne požarne načrte, ki jih prejemajo s strani zavezancev oziroma na neživljenski sistem razpoložljivosti požarnih načrtov, ki ga predpisuje Pravilnik o požarnem redu. Med tovrstnimi opozorili naj izpostavimo predlog za spremembo zakonodaje, podzakonskih aktov in smernic o varstvu pred požarom v kompleksih z raznovrstnimi dejavnostmi, ki ga je na URSZR, Gasilsko zvezo Slovenije in SZPV poslala Občina Škofja Loka8.

Podobnih opozoril je še mnogo.

Temeljna pa je neuslišana pobuda SZPV po smiselnem celostnem načrtovanju varstva pred požarom, ki naj temelji na nacionalnem programu varstva pred požarom ali vsaj v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer je pristal na osnovi odločitve pristojnega ministrstva. Kljub prizadevanjem za strukturiran dokument – resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je le-ta tudi za obdobje od 2016 do 20229 ostala le seznam želja brez konkretnega načrta, kako do uresničitve teh želja.

Posebno poglavje v težavah, ki jih prepoznavamo strokovnjaki s področja požarnega varstva v Sloveniji je nadzor nad izpolnjevanjem zakonodaje. Tudi tu se prepletajo pristojnosti dveh ministrstev oziroma inšpekcijskih služb, ki se glede odgovornosti sklicujejo ena na drugo. Dokler je objekt v fazi načrtovanja in gradnje naj bi tudi požarna varnost spadala pod pristojnost MOP, ko pa je predan rabi, pa pod MORS. Inšpektorat RS za okolje in prostor se s požarno varnostjo praktično ne ukvarja. To lahko trdimo, saj se ne odzivajo na naša vabila k sodelovanju, niti se ne udeležujejo posvetov, seminarjev, delavnic, okroglih miz, ki jih organiziramo. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se odziva in sodeluje, vendar pa zagovarja stališče, da je zakonodaja ustrezna in da so požarni inšpektorji dolžni le nadzirati, če vsak udeleženec v postopku predloži predpisan dokument, ne pa tudi vsebino le-tega.

Pri SZPV si kot združenje strokovnjakov s področja požarne varnosti želimo temeljitega premisleka in pogovora z odgovornimi uradniki in njihovega ukrepanja za dvig nivoja požarne varnosti. Do sedaj smo se izogibali pogovorom preko medijev, saj menimo, da se je treba najprej pogovoriti med seboj, oziroma z vsemi, ki lahko doprinesejo k boljšemu požarnemu varstvu. Žal tako naša kot tudi opozorila drugih, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo naletijo na gluha ušesa uradnikov.

Prelaganje vse odgovornosti na tega ali onega ministra ni realno. Ministri pridejo in grejo, uradniki ostanejo. Če se med uradniki zaredijo birokrati se nam zgodi to, kar se nam je zgodilo s požarnim varstvom. Trije lanski požari v zbirališčih odpadkov v enem letu niso imeli prav nobenih posledic za odgovorne na Upravi za zaščito in reševanje in Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, istočasno pa tudi ni prišlo do nobenih sprememb zakonodaje, ki bi izboljšala stanje. Ali bi bilo ukrepanje uradnikov na IRSVNDN kaj drugačno, če bi pri teh požarih imeli tudi žrtve? Verjetno ne, saj država oziroma sami niso poskrbeli za svojo usposobljenost, čeprav jim je zaupano zelo odgovorno delo.

Milan Hajduković,
predsednik SZPV

_________________________________________

1 Odmevi, 16. 5. 2017: glej http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174471817.
2 Elektronska sporočila so dosegljiva v arhivu SZPV.
3 Glej članek Zahtevana usposobljenost projektantov požarne varnosti, monterjev proizvodov za požarno zaščito in nadzornikov za vgradnjo teh proizvodov v državah EU, Mateja Gris, Požar 1/2011, str. 47 do 49.
4 Dopis mag. Aleša Drnovška z dne 22. 6. 2012 je dosegljiv pri avtorju oziroma v arhivu SZPV.
5 Glej Komentar za spremembo Zakona o varstvu pred požarom, Gregor Kušar, Valerija Skok, Požar 3/2012, str. 34.
6 Glej revijo Požar 1/2013, str. 36 do 37.
7 Glej revijo Požar 1/2014, str. 34 do 37.
8 Dopis Občine Škofja Loka št. 845-4/2017 z dne 12. 7. 2017. Dopis je na vpogled tudi na SZPV.
9 Resolucija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje od 2016 do 2022, Ur. l. 75/2016